Valj je okroglo
geometrijsko telo. Omejen je z dvema skladnima in vzporednima krogoma ter eno
krivo ploskvijo. Kroga sta osnovni ploskvi valja,
kriva stranska ploskev pa je plašč valja.
Premica, ki poteka skozi središče osnovnih ploskev je os
valja. Središči osnovnih ploskev po navadi označimo s S1 in S2.
Valj
nima oglišč, ima pa dva osnovna roba. Osnovni
rob valja je krožnica, ki omejuje krog. Valj nima stranskih robov. Daljica na
plašču valja, ki je vzporedna z osjo, je stranica
valja. Označimo jo s črko s.
Če
je os valja pravokotna na osnovno ploskev, je valj pokončen, drugače pa je
poševen.
Višina valja je
razdalja med osnovnima ploskvama. Pri poševnem valju je stranica daljša od
višine valja, pri pokončnem valju pa je stranica enako dolga kot njegova
višina.
Enakostranični valji
so tisti, kjer sta premer in višina enaka.
Mrežo valja
sestavljajo dve osnovni ploskvi in plašč. Osnovni ploskvi valja sta skladna
kroga. Plašč, razgrnjen v ravnino, pa ima obliko pravokotnika s stranicama 2pir in v.
Če
valj presekamo z ravnino, ki poteka skozi središči obeh krogov (po osi),
nastane osni presek. Osni presek je pravokotnik.
Ena od stranic tega pravokotnika je premer osnovne ploskve valja, druga
stranica pravokotnika pa je višina valja.
Telesa,
nastala z vrtenjem lika okrog premice, ki je nosilka ene od stranic ali pa
somernica lika, imenujemo vrtenine.
Površina valja
je enaka skupni ploščini obeh osnovnih ploskev in plašča: P = 2O + pl.
Ploščino plašča
izračunamo z obrazcem pl = 2pir
+ v.
Prostornino valja
določimo s preoblikovanjem.
Valj
razrežemo na poljubno majhne tristrane prizme. Iz vseh prizem sestavimo
štiristrano prizmo. S preoblikovanjem se ploščina osnovne ploskve ni
spremenila, tudi višina valja je ostala enaka. Valj in sestavljena prizma imata
enaki prostornini.
V = O
x v. Ta obrazec velja tudi za
poševni valj. (Nič ne dodamo in nič ne odvzamemo).
V = pir2
x v.
Valj
nastane tudi, če pravokotnik vrtimo okoli somernic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar